Letos sem imela željo prikolesariti iz Loke do Fažane. Sicer velika želja 😯 , ki pa jo je s trdim delom in voljo možno izvesti, predvsem pa z dobro podporo Uroša verjetno ne bi šlo. Jaz sem bila pripravljena, Fažana je čakala.
Tako da sva v soboto zjutraj štartala ob 4.30, vreme je bilo oblačno brez dežja, toplo, vendar samo do Trebije, kjer so naju pozdravile prve dežne kaplje, ki so se zgostile v Žireh. Nisva se vdala, nadaljevala sva pot, pralo naju je vse do Črnega kala. Tam sva naredila prvo pavzo se okrepčala s sendviči, napolnila bidone in nadaljevala naprej čez hribčke, ki so se mi s kilimetra v kilometer zdeli vse bolj strmi, ampak je kar šlo. V Žminuj naju je naprala še zadnja ploha s sodro, spet sva bila mokra “ko psa”, vendar cilj je bil že tako blizu, da nisva odnehala. Ob 13.40 sva po 227 kilometrih prispela na cilj 😛 , utrujena in zadovoljna.
Zdej vem kakšen filing je to, kot vsi pravte, kateri ste to prevozil, da so občutki nori, res je blo noro jaz bi kar tulila od veselja. Ko si v cilju pozabiš dež in sam še 😆 .
Lp, Simona
Tole je pa edina slika, ker je bilo vreme preslabo za fotkanje
[attachment=0:36hv34qp]2012-06-09 11.11.01.jpg[/attachment:36hv34qp]