V Tomaj na pršut in nazaj

Sva se odpravila v soboto. Dolina je bila ovita v gosto meglo, sonček se je pokazal šele na Rovtah.

Nato krajši postanek v Logatcu in naprej proti Postojni.

Tu pa je bil že čas za jutranjo kavo.

Pa naprej skozi Senožeče, proti Sežani in potem najlepši del poti za mene na prelepi Kras. Prijetne temperature, neprometne ceste, levo in desno vinogradi, dišeče pokošeni travniki, grmi šipka so se ponašali s svojimi rdečimi plodovi, in fige, in…

In potem postanek v Tomaju na kmečkem turizmu Škerlj, ter čas za prigrizek v senci vinske trte.

Pot sva nadaljevala proti Vipavi

In potem vzpon na Col – klanca kar ni hotelo biti konca,

spust do Črnega vrha in naprej do Godoviča. Potem pa še krajši vzpon na Medvedje brdo

in za konec spust proti Rovtam po cesti katera bi si zaslužila ime “sama jama”

In prikolesarila sva iz prelepih krajev z neprometnimi cestami na s prometom in nestrpnimi vozniki obremenjeno cesto po Poljanski dolini.
Lep dan s prijetnimi temperaturami za kolesarjenje, Kras ki je čudovit v vseh letnih časih, okusna hrana pri Škerlju, pa dovolj razgibana trasa in na koncu dobrih 212 km.
Ja Slovenija je res lepa pa čisto premalo jo poznamo in cenimo, zato naj bo to vzpodbuda in istočasno ideja za izlet ob kakšnem lepem poznopoletnem ali zgodnjejesenskem dnevu.