MARATON ALPE

Jasmin Biščevič 1981

JAKA DEBENEC 1969

luka frelih 1983

PRIJAVLJENI SO:
MARATON ALPE – INTERSPORT KOLOKA

IME PRIIMEK let.rojstva
1 ŽIGA MARETIČ 1987
2 DEJAN FRELIH 1976
3 MIHA OBLAK 1987
4 DEJAN DOLENEC 1990
5 IZIDOR PREVODNIK 1976
6 OŽBEJ KRIŽNAR 1981
7 UROŠ BERTONCELJ 1975
8 DOMEN DERLINK 1976
9 BLAŽ BERGANT 1982
10 MIRAN HAŽIČ 1979
11 JOŽE TUŠEK 1962
12 NEJC JELOVČAN 1991
13 BORIS GUZELJ 1971
14 BLAŽ TRATNJEK 1984
15 SANDI JUGOVIC 1969
16 JOŽE KORDIŠ 1966
17 JASMIN BIŠČEVIČ 1981
18 BORUT ŠUBIC 1981
19 JAKA DEBENC 1969
20 UROŠ SELAK 1968
21 MIHA OBLAK 1984
22 LUKA FRELIH 1983

O…..HUDOOO!

Dragi KOalpinisti!

Stvar je sledeča:

V nedeljo se zberemo ob 7.00 pred GO CAFFE-jem na Godešiču (bivša trgovina), kjer oddamo bidone in ostalo kramo.
Nato se skupaj odpravimo proti Kamniku, kjer prevzamemo štartne številke, intervjuji, slikanje pred dirko….
S seboj imejte vsak po 10 EUR, ker mislim da moramo plačati kavcijo za čip, katero ob vrnitvi v cilj dobiš nazaj.

Postojanka na Pavličevem sedlu bo tam, kot preteklo leto, se pravi takoj po koncu vzpona.
Vsem želim prijetno dirko in srečen prihod v cilj!

LP
Ožbej

Fantje jst imam zaenkrat v avtu še za enega prosto…NIČ VEČ:) Se vidmo!

[ Prispevek je bil poslan z mobilne naprave ]

http://www.timingljubljana.si/default.asp?id=2&id1=2011
Forum bicikel.com

Moj drugi maraton Alpe je do Jezerskega minil v lovljenju raztrganih grup, posledično sem bil na zadnji klanec že precej “len”. Na spustu od Pavliča so me prehitevali še bolj kot potem na klanec :roll:, dodatno stimulacijo pa mi je dal kolega, ki me je lovil vse od od Kamnika in me je klical vsakič ko me je zagledal, en-dva ovinka za mano . Na vrhu sem imel srečo (in tapravi dres) da sem dobil nepričakovani bidon direkt v roke in nato gasa brez kolega. Proti Solčavi sem se našel v grupi, kjer sta en bambi (ali morda bicikel.com, sem bil predaleč, da bi točno videl 😈 ) vlekla kot bi šla na motor. Fantoma vsa čast, res se jima je nekam hudo mudilo, nam pa tudi. V GG ni nihče pomišljal na postanek, moja vožnja z “avtobusom”, na katerem sta bila tudi Jože in Andreja, pa se je ustavil pred Novo Štifto, ko sem SPET! predrl zadnjo gumo. Bo treba mal shujšat, očitno. Grupa je šla pa-pa, jaz pa šraufat in klicat servisno vozilo, ki ga seveda ni bilo. K sreči se me je usmilil en gospod, ki sem mu še danes dolžan dva pera in mi pomagal (beri: zamenjal in napumpal) zadnjo gumo 😯 (Filip iz KR, če bereš, se javi). Vmes se mi je seveda kolega odpeljal mimo s širokim nasmeškom in lepim pozdravom, vendar je bil čisto sam, vlekel pa je močan kontra veter, kar mi je še dajalo upanje. No, na vrh Črnivca sva prišla skupaj, potem pa sem mu ušel po ravnem 8) Drugo leto še enkrat, pa bolj pripravljen!

Kaj sem si zapomnil? Gospoda na Šutni, 200m od štarta, ki je z zlomljenim prstom žalostno zrl za kolesarsko karavano.
Dve radenska punci, ki sta po spustu s Pavliča suvereno zamenjali gumo in nato ujeli moj “avtobus”.
Vrhunsk o organizacijo. Vsaj pri meni je štimalo vse, od prevzema štartne številke do štarta, postojank, hrane, rezultatov.. sam izžreban nisem bil ❗

ena ukradena fotografija: