Kako mu že pravijo ” NAJLEPŠI IN NAJTEŽJI MALI MARATON ali “PUŠTALSKI POLMARATON”.
No danes se nas je pet bolnikov zbralo pred Puštalskim gradom (Kordi, Becan, Bertoncelj, Derling in jaz).
V dokaj hladno jutro smo se najprej podali proti svetemu Andreju, ki je bil za ogrevanje kar bober zalogaj.
Pot smo nadaljevali proti Ožboltu, kjer nas je mraz pošteno obdelal zato se kaj dosti nismo ustavljali. Naslednji cilj je bilo osvojiti Toško Čelo, ki je na določenih odsekih tako strm, da smo šli že popolnoma na škrge…Na vsake toliko časa smo slišali Joškota, ki se je drl (mrti, mrtu, mrtu….) Ni še bilo dovolj. Ko pispemo na vrh predzadnjega vzpona, se podamo še proti Osolniku, ki nam je še dodatno uničil že tako načete mišice…..Seveda je tu kot glavni akter nastopil Domen, ki je pometel z konkurenco in prvi prispel do cerkve Svetega Osolnika ( mogoče je imel slabo vest, ker se danes ni uspel udeležiti svete maše:) Za konec je sledil še prijeten spust nazaj v Puštal kjer se je na koncu pokazalo 23,29 km.
Krog je bil pretečen v 3h in 2min.
Trasa resnično lepa, mislim pa da kljub trpljenju nobenemu ni žal za super tek v odlični družbi.