Dan se je ravno začel prebujati, ko nas je devet kolesarjev zapustilo Loko (malo čez peto uro). Jutro je bilo prijetno prometa pa malo. Sonce je začelo sramežljivo pošiljati prve žarke šele na vzponu na Soriško planino. S ceste se nam je odpiral prekrasen pogled proti za mene eni najlepših vasi Sorici
Na vrhu en postanek in en posnetek
In potem spust proti Bohinju in naprej Bledu. Tako pa izgleda posnetek ko se mimo pripelje en “fajn kolesar”
In v Mlinu postanek za kavico.
In potem proti domu.
Kako lepo je bilo pa po vejo največ besede meni najljubšega pesnika T. Pavček “Kot narod smo kot lešnik v peharju orehov in svet nas skorajda ne vidi, tisti pa ki pride sem ima kaj videti. Nikjer ni v malem toliko velikega. Nikjer se gore ne ogledujejo v morju in nikjer morje ne širi svoje toplote tako visoko pod snežne vršace. Nikjer ni ljubezniva igra narave spravila na kup takega čarobnega okrasja sveta…
Ja, Mojca, lepo je bilo. Res lepa runda. In če znaš gledat okoli sebe je kaj videti. Ne samo tako kot na tretji sliki 😉 ( zadaj za nami je vrh Galetovec, sva bila z gorci gor, nudi prekrasen razgled na Bled in še naprej )